Sploh nočem računati, koliko je minilo odkar sem nazadnje kaj zapisal v blog. Prebiram jih še vedno in nekaj prav redno, lastnega pa zanemarjam. Je to ista zgodba kot s partnerjem po nekaj letih zakona? Danes, ko še vedno trpim za posledicami Jaeggermeistra™, in že več kot tedensko praznično nespečnostjo, je idealna priložnost da tukaj zapišem nekaj lepih besed: “PI*KO MATER ME FUKA KISLINA, PA NOBEN RUPURUT NE POMAGA!”
Imel sem veliko idej o čem pisati. A nič spisal. Poskusiti blog usmeriti v eno smer in se tisti dobro posvetiti in jo izpiliti. Ideje zaenkrat ne bom izdajal. Mogoče se pa še res lotim. Moram za sodelovanje povprašati kakšnega blogerskega kolega. Ni jih veliko. V bistvu je samo en. Žalostno. Se javi kdo, ki rad piše in ima minutko, da prisluhne ideji oz. ima kdo svoj predlog, pa nima kandidatov, ki bi sodelovali? Pišite.
V tem času od zadnje objave se je zgodilo marsikaj. Vpisal sem se v zadnji letnik faxa in ga polovico že pretrpel. Dobil službo. Ironično postavljam žurnal, ki sem ga pred časom, ko svojega bloga še nisem zanemarjal, tako veselo skritiziral. Zaenkrat mi je všeč, kako bo naprej bomo pustili toku časa. Definitivno pa je dobro imeti denar in delovne izkušnje.
Postal sem ponosni lastnik novega MacBook-a. Uporabniški vtis po dveh mesecih, je odličen. Čeprav sem ravno danes imel prvo težavo, ki pa sem jo dokaj hitro rešil.
Koliko je sploh blogerjev, ki zelo redno objavljajo na svojih blogih, brez, da bi imeli neko finančno korist od tega?
Če je začetek leta čas novih zaobljub in ciljev, bom zraven hujšanja, prenehanja kajenja in vse te zimzelene klasike, vključil še trud, da ta blog ne bo zamrl in da ga ponesem na nov nivo!
